Glavni namen kazni je polnjenje proračuna

Danes, v času gospodarske krize, ima država izredno prazno blagajno. Le-to poskuša napolniti na različne načine, med drugim tudi s kaznovanjem državljanov. Če pogledamo spodnji graf, vidimo, da so prihodki s postavke “Globe in druge denarne kazni” poskočili iz 33 milijonov € v letu 2004 na kar 74 milijonov € v letu 2010. To je kar 224% rast! Seveda je vsakomur, ki vsaj malo spremlja kazni na področju prometa, jasno zakaj – te so poskočile v skoraj enakem odstotku za iste prekrške.

Vir: Slo-Tech.com

Radarske kontrole so strateško postavljene

Namen policije ni zmanjševanje števila prometnih nesreč, saj vemo, da so radarske kontrole postavljene na strateških mestih, kjer ni velika verjetnost nesreče, a je veliko manjših prekrškarjev. To so lahko lokacije, kjer se spremeni omejitev iz 50 km/h na 40 km/h (primer: Ljubljana, Vojkova ulica). Pogosto vidimo na cesti tudi popolnoma nerazumne omejitve – ravna pregledna cesta, a omejitev 40 km/h (primer: Ljubljana – Zalog pri Petrol skladiščih).

Policija ima norme za kaznovanje

Šele z letom 2010 je Policija eksperimentalno začela z ne-normnim kaznovanjem – a le na PU Celje. Ste mislili, da so norme za kaznovanje le govorica? Spodaj je izsek iz takratnega obvestila (30.10.2009) Ministrstva za notranje zadeve:

Sprememba načina dela prometne policije

Policija se posebej ukvarja s spremembo načina dela na področju prometne varnosti. Direktorji policijskih uprav in komandirji policijskih postaj ne bodo v prihodnje ocenjevani skozi norme izdanih plačilnih nalogov, ampak bodo odgovarjali za oblikovanje prometno-varnostne politike na svojem območju. Testno bodo nov način uvedli 1. januarja 2010 na Policijski upravi Celje. To pomeni, da bo policija večjo pozornost namenjala večkratnim kršiteljem cestno prometnih predpisov, zagotavljala pa bo večjo prisotnost na cestah, kjer je največ prometnih nesreč. To je bistven zasuk v miselnosti, glede na to, da so policisti doslej vse prevečkrat zgolj izpolnjevali svoje norme. Pomembna pa je tudi nadgradnja sistema stacionarnih radarjev tudi na državnih cestah in pogostejša uporaba helikopterja za nadzor prometa.

Od takrat ne duha ne sluha o širitvi tega načina dela na druge policijske uprave.

Visoke kazni ne pripomorejo k manj nesrečam

Država se na Jumbo plakatih hvali, da je manjše število smrtnih žrtev na cestah posledica visokih kazni za prehitro vožnjo. To je popolna neumnost! Očitno ne upoštevajo, da se tehnologija stalno spreminja, varnost povprečnega avtomobila pa se je v zadnjih 10 letih izredno povečala. Vzemimo za primer samo enega najbolj prodajanih avtomobilov v Sloveniji – Kia Cee’d. Le-ta ima serijsko sedaj kar 6 (!) zračnih blazin, poleg vseh ostalih varnostnih elementov. Ali res lahko kdo trdi, da to nima nikakršne zveze z zmanjševanjem števila smrtnih žrtev na cestah? Potrebno je tudi poudariti, da se samo število prometnih nesreč NI zmanjšalo.

Kazni so nerazumno visoke

Kazni v Sloveniji so med najvišjimi v Evropi. To še posebej pride do izraza, če upoštevamo standard bivanja. Spodaj navajamo primer kazni v Nemčiji, Avstriji in Sloveniji za prekoračitev hitrosti v naselju:

Vir: AMZS

Obenem je potrebno upoštevati, da je v Avstriji kupna moč večja za 40%, v Nemčiji pa za 33% (Wikipedia: GDP by PPP per capita).

Toda tako policaji v Nemčiji kot v Avstriji imajo možnost izdati višjo kazen, če se jim zdi, da ste s prehitro vožnjo ogrožali druge udeležence. Vendar je to vse, kar si tudi sami želimo, kajne? Razumsko obnašanje pri izdaji kazni. Toda to, kar dela naša policija, je daleč od tega. Ena malo višja kazen lahko nekoga spravi v izredno težak socialni položaj (če že ni). Je to razumska kazen za prehitro vožnjo?

Izognite se kaznim z nakupom radar detektorja

• Kateri radar detektor kupiti?
• Escort Passport 8500 X50
• Escort Passport 9500ix GPS
• Beltronics RX65
• Valentine One